ZAVESTNI PARTNERSKI DIALOG – POT DO RAZUMEVANJA
V.M.
Današnji čas nam narekuje hiter tempo življenja. Način življenja zahteva visok davek v družinskem življenju. Primanjkuje časa za skupne aktivnosti, za druženje, umirjene razgovore. Posledica je odtujenost med družinskimi člani in ne nazadnje, visok odstotek razvez.
Družina in ljubezen sta kot vrednoti med mladimi postavljeni zelo visoko. Ko se zaljubimo, kemija v telesu ponori, naš odnos in svet okoli sebe doživljamo zelo intenzivno. Zdi se, da imamo vse potrebe zadovoljene, saj naš partner kar bere naše misli, izpolnjuje želje.
Toda kaj narediti takrat, ko prva zaljubljenost mine, ko bi odnos moral začeti preraščati v ljubezen, v pravo partnerstvo. Po zaljubljenosti se med partnerjema praviloma začne boj za moč, v katerem nobeden ni zadovoljen, kaj šele srečen. In kadar so tu že otroci, je odgovornost partnerjev za dobre medsebojne odnose še večja.
Ko je nezadovoljstvo nad partnerstvom tako veliko, da ustvarja frustracijo, hudo stisko pri enem ali obeh partnerjih in na nek način zahteva končanje nelagodja, je na voljo več poti – nekateri pari se odločijo za razvezo, ločitev, drugi vztrajajo v boju do konca življenja, tretji, najmanj številni, poiščejo pomoč.
V našem prostoru deluje več terapevtov, ki nudijo pomoč ljudem v osebnih stiskah. Ena od možnih poti tistim, ki želijo odnos spremeniti, je Imago partnerska terapija. Imago, po latinsko podoba, je slika, ki si jo skozi otroštvo ustvarimo o svojem bodočem partnerju/partnerki in temelji na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev ali drugih nam pomembnih odraslih iz našega otroštva. Njen avtor je Harville Hendrix, ki je elementeterapij kot so behaviorizem, gestalt, realitetna, transakcijska, sistemska in kognitivna, povezal v novo celoto.
Izhodišče te terapije je, da smo ranjeni v otroštvu in da nezavedno v nas išče partnerja, ki bo zadovoljil tiste naše nezadovoljene potrebe iz otroštva, ki nam jih naši starši zaradi njihovih pomanjkljivosti in sivih peg niso znali niti mogli zadovoljiti.Poiščemo si partnerja, ob katerem se želimo počutiti celoviti, živi in takega, ob katerem bi lahko svojo živost tudi izrazili. Naša zmožnost, da dosežemo polnost in zaživimo živost, je omejena zaradi kaznovalnih sporočil v času primarne socializacije v družini in naša jedrna energija je blokirana skozi eno ali več osnovnih funkcij – mišljenja, občutkov, čustev in delovanja. Kdo v svoji glavi ne sliši sporočil: Sedaj pa govoriš traparije! Nimaš prav! Nikar se ne cmeri za vsako figo! Ne skači!
Narava poskrbi, da se skozi romantično povezanost, ki ji pravimo zaljubljenost, in pripadnost partnerju ustvari ozračje, ki je nujno za zdravljenje ran iz otroštva in za to, da zopet pridobimo nazaj naš izgubljeni jaz.
Ko čas mineva, imamo občutek, da je razumevanja partnerja vse manj. Romantična ljubezen se končuje. Partnerja spoznata, da sta si različna, da imata različne potrebe, želje, zaznavanje. Iste dogodke, besede doživlja vsak partner na drugačen način. Različnosti, ki jih vromantični fazi ljubezni nismo videli, nam sedaj povzročajo bolečino, občutek spregledanosti, zavrnjenosti, nezaželenosti, zapuščenosti, strahu. V Imago partnerski terapiji te občutke ozavestimo, poiščemo povezave med občutki, doživetji iz otroštva in odzivi v odraslosti.
S pomočjo znanj, ki jih pridobijo partnerji v razgovorih, na delavnicah, ob branju predlagane literature in terapevtovega vodenja, imajo pari možnost, da se naučijo zavestno pogovarjati, razumeti, zakaj se med njima dogajajo neprijetni boji, spoznajo otroštvo drug drugega, naučijo se razumeti partnerja, se v njegovo doživljanje vživeti, ne da bi sami izgubili svoj svet doživljanja, naučijo se spoznati, zakaj v prepiru končamo vedno na isti točki.
Tisto, kar Imago dela posebno, drugačno, je način pogovora. V vsakdanjih razgovorih se zdi kot da komaj čakamo, da partner naredi premor v pripovedi, da lahko povemo svoje doživetje, svojo sliko o dogodku. V prepiru se trudimo, da dokazujemo svoj prav. V Imago partnerskem dialogu je drugače. Struktura razgovora je strogo določena in skupaj z negujočim terapevtovim odnosom ustvarja varnost za par. Ko se partnerja odločita za takšno pot reševanja svojih težav, začneta tlakovati temelje za resnično ljubezen, za zavestno partnerstvo. Tak način razgovora naredi prostor za čustva, doživljanje in razumevanje vsakega partnerja. Svet vsakega človeka je enkraten. V razgovoru imata partnerja priložnost, da se izrazita, imata čas za poslušanje. Po prvem razgovoru pogosto slišim olajšujoč: »Prvič me je do konca poslušal, poslušala.«
Eden od pomembnih elementov razgovora je t.i. zrcaljenje, ko partner, ki je poslušal, natančno povzame besede, ki jih je povedal njegov partner. Pripoved posluša v tišini, ne prekinja partnerja, takrat mu je z vsem srcem predan in takrat pusti svoj način doživljanja v ozadju, da bi lahko vso pozornost usmeril v partnerjev doživljajski svet. V nadaljevanju pogovora partner, ki je prej poslušal, potrdi veljavnost (validira) povedanega in izrazi razumevanje notranjega sveta svojega partnerja. V njegovem stališču uvidi smisel zanj in sprejema njegovo vrednost (čeprav ni nujno, da se z njim strinja). In na koncu si empatično predstavlja, kako se je partner počutil, kakšne občutke je imel v določeni situaciji. Svojo predstavo in občutke za trenutek zadrži v sebi. Počutje, občutki enega partnerja se praviloma razlikujejo od občutkov drugega partnerja. Ko prvi partner zaključi s pripovedjo, je na vrsti drugi partner. In razgovor se obrne.
Po opisani metodi izvajam individualne terapije za pare in posameznike, predavanja za starše v šolah, za dijake, celoletne delavnice za pare in za posameznike oz. samske osebe.
V.M. Imago partnerska terapevtka